-
1 cure
[kjuə] 1. verb1) (to make better: That medicine cured me; That will cure him of his bad habits.) zdraviti2) (to get rid of (an illness etc): That pill cured my headache.) ozdraviti3) (to preserve (bacon etc) by drying, salting etc.) sušiti (meso)2. noun(something which cures: They're trying to find a cure for cancer.) zdravilo- curable- curative* * *I [kjuə]nounzdravljenje; ( for) zdravilo; prekajevanje, sušenje; technical vulkanizacijawithout a cure — neozdravljiv, v obupnem stanjuII [kjuə]1.transitive verb(of) zdraviti, lečiti; prekajevati sušiti, nasoliti; vulkanizirati;2.intransitive verbozdraveti, izlečiti sewhat can't be cured must be endured — če ni zdravila, je treba potrpetiIII [kjuə]nounslang čudak, prenapetež -
2 doctor
['doktə] 1. noun1) (a person who is trained to treat ill people: Doctor Davidson; You should call the doctor if you are ill; I'll have to go to the doctor.) zdravnik2) (a person who has gained the highest university degree in any subject.) doktor2. verb1) (to interfere with; to add something to (usually alcohol or drugs): Someone had doctored her drink.) imeti prste vmes, poseči (v)2) (to treat with medicine etc: I'm doctoring my cold with aspirin.) zdraviti•* * *I [dɔktə]nounzdravnik, doktor; umetna ribiška muha; nautical slang ladijski kuhar; slang sredstvo za ponarejanje vina; familiarly orodje za popravilocolloquially doctor's stuff — zdravilo, struplady doctor — zdravnica, doktoricaII [dɔktə]transitive verb & intransitive verbpromovirati; zdraviti; popravljati, krpati; pokvariti, ponarediti (jed, pijačo); oskrbljati z drogami -
3 treat
[tri:t] 1. verb1) (to deal with, or behave towards (a thing or person), in a certain manner: The soldiers treated me very well; The police are treating his death as a case of murder.) ravnati z; obravnavati2) (to try to cure (a person or disease, injury etc): They treated her for a broken leg.) zdraviti3) (to put (something) through a process: The woodwork has been treated with a new chemical.) obdelati4) (to buy (a meal, present etc) for (someone): I'll treat you to lunch; She treated herself to a new hat.) povabiti; kupiti (si)5) (to write or speak about; to discuss.) razpravljati2. noun(something that gives pleasure, eg an arranged outing, or some special food: He took them to the theatre as a treat.) priboljšek* * *I [tri:t]noun(po)gostitev, gostija, pojedina; slavje; colloquially (velik) užitekDutch treat — izlet, gostija itd., kjer vsakdo plača zaseit is my treat — to gre na moj račun (pijača ipd.)this treat is mine — to rundo (pijače itd.) plačam jazto stand a treat — pogostiti, plačati za zapitek (za druge)II [tri:t]transitive verbravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen); chemistry delovati na; smatrati (as za, kot); (po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu); politics history skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"; intransitive verb dogovarjati se ( about o, with z), pogajati se; manipulirati, ravnati (of z); razpravljati, govoriti, pisati (of o); plačevati za zapitek, pijačo itd.to treat s.o. brutally — brutalno ravnati s komto treat o.s. to — gostiti se zhe treated me to a good dinner — pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjoto treat s.o. for caneer — zdraviti koga zaradi rakato treat s.o. like a lord — kraljevsko koga pogostitito treat o.s. to a bottl of champagne — privoščiti si buteljko šampanjcaas we treat others, we must expect to be treated — kakor mi z drugimi, tako oni z namiit is my turn to treat — jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.) -
4 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital) -
5 attend
[ə'tend]1) (to go to or be present at: He attended the meeting; He will attend school till he is sixteen.) udeležiti se, obiskovati2) ((with to) to listen or give attention to: Attend carefully to what the teacher is saying!) prisluhniti3) (to deal with: I'll attend to that problem tomorrow.) ukvarjati se4) (to look after; to help or serve: Two doctors attended her all through her illness; The queen was attended by four ladies.) skrbeti za•- attendant
- in attendance* * *[əténd]1.transitive verb(to) paziti; postreči, skrbeti; spremljati; zdraviti; obiskovati; odgovoriti (na pismo); izvršiti (naročilo);2.intransitive verbbiti prisoten, udeležiti se; redno zahajati; paziti; zasledovati; spremljati; uslišatito attend upon s.o. — dvoriti komu, spremljati koga, skrbeti za kogato attend to s.o. — paziti na koga -
6 effect
[i'fekt] 1. noun1) (a result or consequence: He is suffering from the effects of over-eating; His discovery had little effect at first.) posledica2) (an impression given or produced: The speech did not have much effect (on them); a pleasing effect.) učinek2. verb(to make happen; to bring about: He tried to effect a reconciliation between his parents.) izpeljati- effectively
- effects
- effectual
- come into effect
- for effect
- in effect
- put into effect
- take effect* * *I [ifékt]nounposledica, učinek, namen, cilj; uspeh; dejstvo; izvršitev, realizacija; korist; vsebina (pisma); produktivnost; plural vrednostni papirji, premoženjeto bring to effect, to carry into effect — izvajati, uveljaviti, uresničitito give effect to s.th. — uveljaviti kajin effect — dejansko, v bistvuof no effect — neučinkovit, jalovto some effect — še kar, precejwith telling effect — nedvoumno, jasno, učinkovito, uspešnowithout effect — zaman; neučinkovitII [ifékt]transitive verbučinkovati; izvesti, izvršiti; uveljaviticommerce to effect an entry — vknjižiti -
7 heal
[hi:l]((often with up) (especially of cuts, wounds etc) to make or become healthy; to (cause to) return to a normal state or condition: That scratch will heal (up) in a couple of days; this ointment will soon heal your cuts.) zaceliti (se)- healer* * *[hi:l]transitive verb & intransitive verbzdraviti (se), celiti (se), pozdraviti (se), zaceliti (se); figuratively pomiriti se, zaceliti se -
8 insulinize
[ínsjulinaiz], American [-sə-]transitive verbmedicine zdraviti z insulinom -
9 jugulate
[džʌgjuleit]transitive verbprerezati vrat, zaklati; figuratively zdraviti na drastičen način -
10 leech
[li: ](a kind of blood-sucking worm.) pijavka* * *I [li:č]nounzoology pijavka; figuratively oderuh, krvoses; archaic zdravnik, ranarto stick like a leech to s.o. — držati se koga kakor klopII [li:č]transitive verbstaviti pijavke; archaic zdravitiIII [li:č]nounnautical rob jadra -
11 medicate
-
12 medicine
['medsin]1) (a substance, especially a liquid for swallowing, that is used to treat or keep away disease or illness: a dose of medicine.) zdravilo2) (the science of curing people who are ill, or making their suffering less (especially by means other than surgery): He is studying medicine.) medicina•- medicinally* * *I [méd(i)sin]nounzdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)to give s.o. some of his own medicine — povrniti milo za dragofiguratively sprejeti kazen, požreti hudo pilulo; American slang he is bad medicine — je nevaren človekII [médsin]transitive verbzdraviti -
13 mercurialize
[mə:kjúəriəlaiz]transitive verbmedicine zdraviti z živim srebrom; pharmacology obdelovati z živim srebrom -
14 mesmerize
(to hypnotize: The child was mesmerized by the television screen.) očarati* * *[mézməraiz]transitive verbhipnotizirati; zdraviti z magnetno močjo; figuratively očarati -
15 nurse
[nə:s] 1. noun1) (a person who looks after sick or injured people in hospital: She wants to be a nurse.) bolničarka, sestra2) (a person, usually a woman, who looks after small children: The children have gone out with their nurse.) varuška2. verb1) (to look after sick or injured people, especially in a hospital: He was nursed back to health.) negovati2) (to give (a baby) milk from the breast.) dojiti3) (to hold with care: She was nursing a kitten.) pestovati4) (to have or encourage (feelings eg of anger or hope) in oneself.) gojiti•- nursery- nursing
- nursemaid
- nurseryman
- nursery rhyme
- nursery school
- nursing-home* * *I [nə:s]noundojilja, pestunja; hraniteljica; bolničarka, strežnica; hranjenje, dojenje; figuratively varstvo; zoology čebela delavka; botany drevo ali grm, ki varuje mlado rastlinopractical aid nurse — patronažna sestra, sestra za nego na domuII [nə:s]1.transitive verbdojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama); figuratively gojiti (čustva); figuratively podpirati (umetnost); figuratively božati, gladiti, razvajati;2.intransitive verbsesati (otrok); biti negovalec, -lkato nurse a cold — zdraviti prehlad, ostati doma na toplem -
16 physic
[fízik]1.nounzdravilstvo, medicina; colloquially zdravilo (zlasti odvajalno);2.transitive verbzdraviti; slang dati odvajalno sredstvo; technical prečistiti taljeno kovino -
17 prevention
[-ʃən]noun (the act of preventing: a society for the prevention of road accidents.) preprečitev* * *[privénšən]nounpreprečitev, odvrnitevprevention is better than cure — boljše je preprečiti, ko zdraviti -
18 radio
['reidiəu] 1. plural - radios; noun((an apparatus for) the sending and receiving of human speech, music etc: a pocket radio; The concert is being broadcast on radio; I heard about it on the radio; ( also adjective) a radio programme, radio waves.)2. verb(to send (a message) by radio: When someone on the island is ill, we have to radio (to) the mainland for a doctor; An urgent message was radioed to us this evening.) sporočiti prek radia* * *I [réidiou]nounradio, brezžični brzojav, radiotelegram; radioaparat, radijski sprejemnik; radio, radijska oddaja, radijski prenos; rentgenski žarki; plural zdravljenje z rentgenskimi žarkion the radio — na radiu, po radiutransmission by radio — prenos po radiu, radijski prenosII [réidiou]transitive verb(preterite & past participle radioed —, present participle radioing) javiti, sporočiti po radiu, z brezžično telegrafijo; slikati, osvetliti, preiskati, presvetliti z rentgenskimi žarki; medicine zdraviti z radijem; intransitive verb poslati sporočilo po radiu, oddajati vesti (poročila, novice) po radiuIII [réidiou]adjectiveradijskiradio amateur — radioamater, radijski amater -
19 salve
[sælv, ]( American[) sæv]((an) ointment to heal or soothe: lip-salve.) mazilo* * *I [sa:v, sæv]1.nounpoeticallymazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figuratively), zdravilna mast; figuratively (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba; figuratively (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest); figuratively archaic šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac;2.transitive verb(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast); figuratively odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in lojaII [sælv]transitive verbrešiti propada, pogube (ladjo, tovor); rešiti (kaj pred požarom itd.)III [saelvi]interjectionživel!, naj živi! -
20 vet
I see veterinary II [vet] past tense, past participle - vetted; verb(to investigate carefully (and pass as satisfactory): Every member of staff has been vetted by our security department before he starts work here.) pregledati* * *I [vet]1.nouncolloquially okrajšano za veterinaryveterinar;2.intransitive verbbiti veterinar; transitive verb pregledati ali zdraviti (žival); humorously preiskati srce in obistiII [vet]nounskrajšano za veteranveteran
- 1
- 2
См. также в других словарях:
zdraviti — zdrȁviti (koga, se) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. vēći, gl. im. vljēnje> DEFINICIJA arh. ekspr. pozdravljati ETIMOLOGIJA vidi zdrav … Hrvatski jezični portal
zdráviti — im nedov. (ā ȃ) delati, povzročati, da kdo postane zdrav: zdraviti bolnike; zdraviti živino; otroka zdravijo z antibiotiki; zdraviti se s čajem, z dieto, oblogami; zdraviti se v bolnišnici / zdraviti pljučnico; zdraviti rano; rana se dobro,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uròk — óka m (ȍ ọ) po ljudskem verovanju 1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pòzdraviti — (koga, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. pòzdravljen〉 1. {{001f}}(koga, se) a. {{001f}}reći, uputiti kome pozdrav; zdraviti b. {{001f}}prenijeti kome čiji pozdrav 2. {{001f}}(se) izmijeniti među sobom pozdrave ⃞… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sdravăn — sdrávăn ( nă), adj. – 1. Robust, puternic, voinic. – 2. Aspru, rezistent. – 3. Mare, impunător. – 4. (adv.) Cu putere, tare. – var. zdravăn, şi der. sl. sŭdravinŭ sănătos (Miklosich, Slaw. Elem., 47; Cihac, II, 336), cf. sb., cr., slov. zdravo… … Dicționar Român
zdrăvui — ZDRĂVUÍ, zdrăvuiésc, vb. IV. tranz. (înv.) A venera. (din sl. zdraviti) Trimis de tavi, 13.09.2007. Sursa: DER … Dicționar Român
antibiótik — a m (ọ) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
astigmatízem — zma m (ȋ) 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bálzam — a m (ȃ) 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam ♦ kem. izcedek iz iglavcev // zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beladóna — e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona // farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíoenergíja — e ž (ȋ ȋ) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika